… ali pa začne padati toča. Tako nekako sva ugotavljala z bivšim, ko se je usulo. Ne toča, dež  :)  Pri obeh naenkrat  :)  No ja, to prinese marsikatere spomine  ^^

No, ker sem wannabe optimist, bomo ostali pri prvem reku  :P  Vreme pa je danes zame prav nostagično. Koliko sem se spremenila v pol leta? Veliko  :)  Na dobro ali slabo, ne vem… Pogled na svet se je spremenil, vendar pa še zmeraj zavzeto branim svoje mišljenje glede nekaterih stvari.

Nekako se ne sekiram več, če kdo izjavi, da sem nora, ne obrmenjujem se s pritožbami svojih sošolcev (”Bu metal. Kaj boš to metal.”), optimistična sem bolj kot si večina ljudi misli, vendar pa zato, ker mi včasih kakšna solzica spolzi na lice, še ne pomeni, da sem emo. Včasih znam biti kar preveč čustvena  :) 

Priznam, da me zanima vse nenavadno, da pa se z nikomer ne morem pogovarjati o tem, je spet vsem jasno. No, z Maticem sva imela včasih take pogovore, vendar so se stvari med nama spremenila, čas naju je odrinil vsakega na svoj konec.

Tudi odnos z Anjo se je spremenil… 6 let kot rit in srajca, potem pa puberteta. Najprej jaz (in moji čudaški začetki  :P  ), nato ona. In tudi naju je čas razdrl.. Ona se je spremenila v čisto drugega človeka, mene pa najbrž tudi. Vsaj delno. Čeprav sem 100%, da se je ona veliko bolj spremenila. Nekako sem ostala pod senco njene lepote, ko je bilo 3/4 razreda zatrapanega v njo. Saj ne, da bi se kaj preveč sekirala  :P  Nekako so me od nekdaj privlačili starejši. Na vprašanje zakaj, je možnih toliko odgovorov, toliko stvari, ki jih morda še sama pri sebi nism pripravljena priznati.

Zadnje čase seveda prihajam k sebi  :P  res je, da je večina mojih sošolcev otročja, ampak na srečo je veliko izjem (izjeme potrjujejo pravilo  :P  ).

Naučila sem se tudi, da ne moreš zaupati vsakemu… Nekako je še zmeraj tako: ko se skregaš, pa gre vse govoriti okoli, po možnosti v izrazu jaz-ti-hočem-samo-pomagati. *anja se gre zaletavat v zid*  Neverjetno, kako je nekomu lahko pomembno, kakšen izpade pred ljudmi.

Danes mi je neki fantič postavil zanimiv izziv. Opiši sebe.

Hm… seveda, najprej izgovori  Pa jaz o tem ne morem pisat, bla bla bla. Ampak na koncu je zmagal on… Le kdo bi si mislil  ;D  Nastalo pa je tole:

Kakšna sem po karakterju?

Na sebe gledam kot na težkega človeka (posebej v zadnjem času  :P  ) Mislim, da precej preveč pričakujem od ljudi. Sem iskrena… včasih preveč, znam tudi naravnost povedat, če mi je pač v tistem trenutku primerno. Sem preveč občutljiva, sovražim velike spremebe (npr. zdaj novo šolo), nimam rada adrenalinskih športov, ker sem preveč strahopetna. Pa mislim, da me je en kolega zelo dober opisal, ko je rekel, da sem prestrašena punčka, ki se trudi biti močna. Na srečo mi to precej uspeva  :P  Vseeno pa menim, da se človek lahko zanese name. Občasno sem preveč maščevalna in zamerljiva, ampak ponavadi me to stanje hitro mine. Aja, pa trmasta sem tudi baje, vendar o vstrajnosti ni ne duha ne sluha  :P  Nimam učnih navad. Z denarjem ponavad ne znam delat ker ga zapravljam za pijače ipd. bedarije.

Značilnosti mojega karakterja

No, veliko sem povedala že zgoraj. Sem precej temperamenten človek, zato naj vas ne čudi, če občasno v moji sobi nastajajo leteči predmeti  :P  Me pa tudi z lahkoto prizadaneš, razočaraš ali pa razjeziš. To bi bilo vse, saj sem večino napisala že zgoraj 

Kaj te razjezi?

Da tipi žvižgajo, trobijo itd. za mano. To je zagotovo na prvem mestu  :D  Pa ne maram šmeksi tipov in poceni deklet  :)  Razjezi me tudi, da je tamala razvajena, da ni nikoli tak kot jaz želim, jezi me to, da zmeraj naletim na neke bedne tipe, da si čisto zmeraj najdem nekega šmeksija, čeprav padam na cave man (kot se je izrazila naša Jasna  :P  ), živcira me, da se včasih sekiram zarad popolnoma brezveznih stvari, razjezi me, da eni pri 20ih mislijo, da so Boga za jajce prijeli (se skušam lepo izražat  :P  ), sovražim moje nesamozavestne prijateljice, ki so ubistvu full sladke in še dal bi se razpravlat  

 Kaj pričakuješ od svojega fanta? (P.S.: Preberi preden začne osvajat  :P  )

Okej, najdaljši odstavek  ;)  Od tipa full velik pričakujem že na začetku zveze, ker sem ubistvu zmeraj bila razočarana. Ubistvu iščem fanta, ki me bo zaščitil, ki mu ne bo vseeno zame, ki se bo zanimal zame, ki bo takoj vedel, če je kaj narobe, ki mi bo pomagal, ki me bo poslušal, ki me bo spoštoval, ki mi bo stal ob strani, ki mi bo držal pridige  :P  , ker bom spet kako sranje naredila   xD   ki mojim opicam ne bo rekel opice, ampak prijateljice in jih bo spoštoval skupaj z našo otročjostjo in neresnostjo (ki občasno seveda malce premine, ker znamo biti tudi resne). Sovražim, da je tipu nerodno zraven mene, da mu gre na živce tisto kar nosim oz. tist kar ne nosim, ki mu bo vseeno če ga kdaj spravim v sramoto   xD   (skupaj s kolegicami)   xD  , ki ga ne bo sram, da me predstavi kolegom kot svojo punco. Takega, ki mu ne bo težko pokazati svoja prava čustva, biti odkrit in, ki bo z veseljem me poklical vsaj enkrat na dan.

Ok, sedaj me je pa resnično strah. Še en teden do šole  :S  Da ne omenim, kako sem se tresla, ko sem vstopila v tisto ogromno grozečo staro stavbo. Najraje bi pobegnila (plan A) ali pa se obesla na mamo (plan B). Ampak seveda tega ne moreš storiti  :S  Grozljivka! Spet bom imela nočne more  :S 

Sem prestrašen jagenček v goščavi. 100%! Ali pa še kaj hujšega  :S  Npr. ribica brez vode. Samo, da bo prvi šolski dan mimo… Itak bom vmes umirala. Še zdaj ne vem, če naj grem raje na vlak ali pa se pelem z Majo. Nazaj bom morala z vlakom, ker mam po pouku cel rokovnik pijač (kao  :P  ).

Sicer pa sem si za prvi šolski dan kupila nove hlače in majico. Vse to boste zagotovo videli, ker me ne bi čudilo, da bi katera od mojih opic privlekla s sabo še fotoaparat. Jaz vem, da bom imela s sabo:

• rokovnik
• denarnico
• karto za vlak
• mobitel
• peresnico
• aceton

Slednjega predvsem zaradi alkoholnih flumastrov  :)  In ja… slišala sem že prvo grožnjo s koruzo! Tisto pravo… Ne od sestrične, ne od prijateljev, temveč od popolnih neznancev  :S  (seveda morem tukaj omeniti, da sta bila luškana, čeprav nisem smela kaj preveč zijat v njiju, da si me ne bi preveč zapomnala  :P  ) Ampak prva prava grožnja mi je pognala še večji strah v kosti, še sreča, da se nisem vmes kje zložila 

Vmes sem srečala še Saro  :***  Tako da sva nekaj časa skupaj razbijale strah. Aja, pa razpored razrednikov in učencev bo šele v sredo!  :/

 Trenutno stanje:  totaln presrana xD

Danes mi misli polzijo… iz ene stvari v drugo… tiho kot kapljice… In ne, ne znam pisati poezije  :D  Pa vendar se mi dogaja nekaj takega. Trenutno ne vem, kako bi se opisala…

Prestrašena? Ne. Ni me strah šole. Nekako nanjo gledam kot na nov izzi. Pozitivno. Optimistično. Upam, da bodo tam bolj aktivni glede frrrrrrrjenja in podobnega, ker si želim veliko tega, pa me nekako nihče noče zafrkavati  :(  Najbrž tudi zato, ker me bolj zabava kot pa jezi 

Žalostna? Ne. Nisem žalostna. Ni razloga, da bi bila. To, da sem izgubila še eno osebo, me je prizadelo, vendar ne dovolj. V teh časih si pač rečemo: ni si me zaslužil. Seveda je to najlažje kar lahko storiš.

Vesela? Ubistvu ja  :)  Polna energije, novega pričakovanja, novih izzivov. Novi ljudje, novo okolje, vse novo - ja, tudi sexy moške ritke  ^^  Še sreča, da imam sedaj fotoaparat kar na mobitelu. Fanti, bojte se nas 

Potem… hm…

Depresivna? Hm… zakaj že? 

 No, vsekakor mi misli begajo iz ene smeri v drugo. Najbrž nikol ne bom vedela, zakaj se mi je končala še ena zveza. Očitno sem nadarjena za kratke zveze, potem pa tipu že odžerem vse živce  :)  Ja, to bi bila jaz 

Vsekakor je Celje dobro mesto za iskanje naslednjih žrtev  ;D  Še posebej, ker je tam več dolgolascev ^^ In ja, poiskala si bom band. Da bom vsaj nekje izkoriščala svoje super glasilke (čeprav, khm, na glasilke se ne poje ne  :P  ).

Aja, pa sedajle sem se spomnala. Tečka, držim pesti za jutri… ^^  Sva ugotovili, da imava podoben okus za tipe  ^^

Sobo še zdaj nismo začeli rihat  :/  Ta teden baje začnejo  :D  Bi še mogla vso kložje spravit iz podstrešja, pa se mi ne da niti hodit  :D  Vsak dan spim še popoldne in resno bi se morala začeti pripravljati na šolo. Študiram, da bi peš hodila zjutraj… Za zbujanje, itak mi to vzame samo pol urce. Pa se vmes zbudim in najem 

Zdaj bom pa pobegnala malce… Grem naprej pecat  :P  Sem ugotovila, da imam sindrom samskosti. Ne morem biti samska, če pa sem že, pecam vse, ki se pustijo  :P  (pa ki so mi všeč, se razume  :P  )  No, pa oni tudi niso anglečki  :) 

Včeraj je bil torej žur. Obletnica valete. Minilo je namreč že 2 mesca!!! Vsekakor bolje, se bomo vsaj na vlaku prepoznali.

Torej. Na istem mestu kot po valeti. Malce prej kot po valeti. Z večimi sošolci kot po valeti. Manjkali so samo 3 tipi (tisti wannabe čefurčki) in Gabrijela. Pa da ne boste mislili, da niso vrteli bosanske glasbe. Ne samo to, še narodno zabavno so užgali, pa neke disco scene, na srečo pa tudi malce dalmatinske, ki itak zažigajo, tako da sem tudi jaz prišla na svoj račun (in skoraj umrla, ker sem totalno brez kondicije  :D  ).

Prišli sta tudi obe razredničarki (”tastara” je rekla, da imam zelo odštekan imidž  =D =D =D). Zdaj imamo približno 100 skupinskih slik, ker so morali vsako skupinsko slikat z ne znano količino fotoaparatov. Grozljivka  :P  Pa tudi drugače se je kar naprej nekaj svetlikalo, kot da smo na fronti  :P  Torej… fotke bodo, vendar šele, ko mi jih bodo poslali 

Spremenili se pa nismo kaj veliko. Dobro, punce so dodobra prišle v puberteto, čvekajo večinoma samo še o tipih in seveda zraven se režijo kot nore. Zato sem se raje držala moške družbe, kjer smo špilali karte. Najprej osla (ne, nisem zgubila… vsaj enkrat v življenju ne), potem pa še enko (ampak kaj, ko je Palir totalni talent za enko in bi rad nemogoče  :D  ).

Dodajmo še, da sem bila zelo pridna in sem skrbela za pijačo in hrano, medtem ko se jih je večina vlivala z ice, hoti in jagodno vodko (če se prav spominjam). Seveda smo na koncu večera imeli tudi “ponesrečenca”. Na travniku je veselo bruhal in vmes brundal nekaj o sramoti  :D  Ja, ja, bogi naši Uroš  :P  Ampak… kot da to ne bi bilo dovolj… je za zaključek šel še pograbit kozlanje… vmes pa spet brundal, da tako ne more pustiti  :D  :D 

Naša Nadja je tudi naredila projekcijo o nas… Na zelo lep način. In seveda je dala gor najlepše fotke, kar jih je lahko našla 

Tokrat je Anica zgubila baterijo telefona, ki ga je zelo lepo vrgla na tla (ziher spet kak tip  :P  ).

Naš David je določeval kilograme punc. Meni jih je dal 52!!! In se potem ven vlekel, da mi zgleda pa 45. Nič, začela bom s trebušnjaki  :D  ker ne morem niti oprijetih majc nosit, ker zgleda, kot da sem noseča  :D  (tak… v približno prvem mesecu, se mi zdi  :P  ).

No… to bi bilo to… zagotovo sem kaj spustila. Pa saj naše punce baje to redno berejo… pa naj dodajo v komentar, kaj sem spustila 

 Aja… pa vsi so hvalili moje čokoladne mafine in se čudili, ker sem jih jaz spekla  :)  Sam so res bili dobri ne…  :P  Študiram pa, da bi naslednič še malce ruma dodala… Bi jih najbrž še raje jedli 

Včasih (pred davnimi davnimi časi… natančneje do včeraj) sem bila prepričana, da moja precejšnja iskrenost in direknost, nista ovira, temveč prej nekaj najboljšega na meni. Pa se je na koncu iskazalo, da sem nekomu “uničila življenje”. Sam pa se najbrž nikoli ne bo zavedal, da ni problem v moji iskrenosti, ampak v njegovem prikrivanju.

Da, zame je laganje in prikrivanje isto. Ne morem si pomagati, vendar sama težko prikrijem kakršnokoli zadevo. Če se že zlažem, pa me ponavadi dobijo. Pa vendar, ne zaidimo s teme. Prikrivanje je zadevca, ki se težko prebavlja v katerem koli odnosu.

Predstavljajte si, da se poročite z žensko, ki je bila serijska morilka… pa vam je to, po “pomoti” zamolčala ali pa prijatelj raje zamolči, da je tvojega super fanta, kot da ti na veliko hvališ, videl v zelo porno položaju s tvojo najboljšo prijateljico.

V prvem primeru je seveda to egoistično zakrivanje resnice. V drugem gre zgolj za to, da nočeš nikogar prizadeti.

Vendar pa v nobenem od primerov ni dobro prekrivanje. Kajti vse se prej kot slej zve… in posledice so takrat ponavadi veliko večje, kot če bi povedal sam “prekrivatelj”.

Zdaj pa se še dotaknimo laži. Lagati ni lepo… To lahko vsak od nas reče. Vsak od nas je to zagotovo doživel vsaj enkrat. In vsak od nas se je kdaj tudi zlagal. Priznam, da se trudim, da ne bi, pa vendar včasih vem, da resnica boli. In zamolčim. Prikrijem. Se zlažem. Ker se zavedam, da zmeraj ne moreš biti iskren in odkrit. Baje bi drugače bila brez kogarkoli na svetu.

Nekako se spomnim na sveta izpred parih let: “Povej tisto, kar vprašajo. Ostalo ne rabijo vedeti.” Ali pa zadevce v raznih flimih, npr.: sin očetu, ko ga ta vpraša, kaj gredo delat: “Travo gremo kadit!” in oče se ob tem veselo nareži in si misli: “Kako je moj sin duhovit.” Ah da, enkrat bom tudi to probala 

Zdaj bom zaključila… Ker se mi ne da več pisat  :$  Vendar pa si zapomnimo nauk današnjega dne: Lagati ni lepo. Prekrivati tudi ne. Pa vendar, včasih je potrebno tudi to. Vseeno pa bodite iskreni in bodite tisto kar v resnici ste.

Prvi zapisek, ki ga bom napisala v jezi, žalosti itd. (dober, tisti zapisek Obrani do kosti je bil napisan v čisti hudobiji, ampak mi ni žal, ker nekje moreš dat stvari ven). In tokrat ne bom poslušala muzike, ki bi me spravila v boljšo voljo…

Mogoče bom NJEGA spravila v sramoto (za kar sem se resno zmeraj trudila, da ga ne bi), mogoče bo celo ON to prebral in se zavedal, kako ga sovražim v tem trenutku, mogoče pa MU bo popolnoma vseeno, tako kot mu je bilo do sedaj.

Veliko je bilo ugibanj, zakaj se je kar naenkrat “ohladil”. Briga me, v čem je fora… problem je v tem, da ni imel jajc, da bi mi sploh povedal, da pa je mogoče kaj narobe. In to je prva zadeva, ki jo sovražim v svojih zvezah. Če jaz sem z nekom, mu popolnoma zaupam, mu povem čisto vse, itd. Seveda pa to pričakujem tudi od njega. Itak, da rabiš nekaj časa, da popolnoma zaupaš, ampak stvari, ki se dogajajo v zvezi z vama in, ki vplivajo na zvezo, se morejo tam tudi reševati. Zdaj pa… če samo jaz vlagam in se trudim… je totalka čisto brezveze. Vsekakor bi bilo boljše, da se ta čas s kom veselo porivam.

Seveda se zavedam, da sta za propat zmeraj kriva dva. Vem, težka sem. Vem, veliko pričakujem že na začetku zveze. Vem, da znam sarkazem uporabljati v skrajno nedovoljeni obliki. Vem, da z lahkoto napišem SMS, ki bi zabolel večino od vas. Ne bom rekla, da to hočem. Ne bom rekla niti, da to nočem. Ampak zaboga, en sms ali klic na dan? Pol minute ti vzame, da napišeš RTM v mobitel in pritisneš tipko pošlji.

Včasih sem se resnično režala parom, ki so imeli napisano: Rad te mam, itd. Zdaj se lahko nad tem samo jočem. Ljubosumna sem… Na njih… Ker imajo srečo. Ki sem jo jaz doživela… ampak sem jo izgubila. Zaradi sebe. Ker ni bil pravi čas. Človek preboli… tudi jaz sem. Pa vendar sem se nekaj naučila. Potem pa je prišel ON. Tako nedolžen… ne morem reči mlad… pa vendar. Zdaj mi je jasno, da zvez ne smem primerjati. Lahko se samo učim iz njih. Zato sem sovražila, ko se me ON ni želel niti dotakniti pred prijatelji. Zato sem sovražila, ko me ni predstavil kot punco… Ker je bilo spet isto kot prejšnič.

Zdaj… zdaj ON razmišlja… kao… vem, da ne… Najbrž spi…Briga NJEGA. NJEMU je važna samo NJEGOVA “jolanda”, NJEGOVI cigareti, NJEGOV alkohol… Jaz pa nisem več NJEGOVA. ZANJ nisem pomembna. Rekla bi: “Bogataši!” Vendar ni to zaradi tega… To je zaradi NJEGOVEGA karakterja… NJEGOVE neizkušenosti… NJEGOVEGA ne vem česa… Ni mi bilo dano, da to spoznam, ni mi pustil blizu, ni mi dovolil, da ga spoznam.

To danes… je najbrž pomenil konec… Ampak samo ZANJ… zame bo to novi začetek.

No… in tako sem se danes naučila novo angleško besedo  :)  Hairstyle pomeni frizura…

Pa gremo od začetka.

Zbudila sem se šele ob pol 11ih. Potem sem peljala na sprehod tamalo in psa, nato sem pospravila po hiši (okej, vse razen svoje sobe, ki je še zmeraj bombastično razmetana  :D  ).

Ob dveh grem k frizerju, je kao zaseden, razočarana nad življenjem pojem 3 čivapčiče. In kmalu se ura spet obrne na pol 5, ko je treba znova odriniti od doma k frizerju. Juhej!  ;D  No… lasje so bili tako mastni, da je z njih že skoraj teklo, in frizerka jih je lepo umila… Potem pa striženje. Celi kupi lasov so odpadali od mene. Ne, nisem jokala, ker pač rabim spremembo. Vmes smo se veselo pogovarjale, ker me frizerka pozna še iz časov, ko sem imela slabe lase  :)  Potem je povedala par lepih komplimentov o meni (kako sem bila zmeraj odrasla in oh in sploh  =D  ), nato sem zvedel, zakaj mi odpadajo šopi las (zdaj se mi bodo najbrž zopet zgostili, ker imam spet sorazmerno kratke) itd. Na koncu še pobarvala konice z vijolično in že je tam stala nova Anja. Le zakaj mene frizure toliko spremenijo?  ^^

Mnenja o moji novi frizuri:

• zgledaš kot 30+ letne mamice (khm, ja hvala…  :D  )
• emo  (hehe, že bolj normalno)
• noro (hm..)
• stara je bila bolša
• itd.

Dejstva o novi frizuri:

• zgledam mlajša
• naredi mi bolj polno lice
• zgledam veliko manj damska
• zgledam precej divja
• všeč mi je

Seveda sem potem to slavno frizuro kazala vsem na msnju, ki so jo le želeli videt  :)  Ubistvu je precej dober občutek, da te gleda toliko ljudi. In potem… se mi je strgalo. Starejši pravijo, da mi je dogajalo. Zelo! Najprej sem čupala na Me first and gimme gimmes, nato sem plesala račke, za konec pa zelo čustveno zapela Male roke/voda. Vsekakor pravi teater in čudi me, da me večina ljudi ni blokiralo 

Morem še omenit, da je veliko ljudi pohvalilo moj nasmeh (hahaha) in da zdaj resnično drugače zgledam, tako da bom morala zamenjati prikazno. Seveda takoj, ko bom spet imela kaj fotk 

Račke

Mokre račke iz vode
priracale so na breg
stresle so s perutmi se močno
a za tem otresle
si še rep na moč skrbno
potlej pa zagagale so še.

Kljunčke že odpirajo
se med sabo gledajo
več uzletov je pred njim
če racale bodo le
prepočasi čez polje
saj drugače pač ne gre (ga,ga, ga,ga)
zaplešimo kot mokre račke
zarajajmo vsi naokrog
čeprav močno so blatne tačke
zarajajmo skupaj čez dol in log
(ga,ga, ga ga,)

Kdo bi gagal noč in dan
kdo odpiral kljun zaman
raje se otresimo skrbi
tisoč takšnih je stvari,
ki lahko te razvedri.
brž ogrej dlani (ga, ga, ga, ga)

Življenje je nadvse zabavno, kot vrtiljak zavrti se
vse je preprosto enostavno,
če se požvižgaš lahko na vse.
(ga, ga, ga, ag) 3x
brž ukradi mi poljub,
saj ponujam jih v zakup,
ne osvajaj je vsak dan zaman
saj ti vendar je močno,
všeč tako in pa tako,
kaj iz tega bo (ga, ga, ga, ga)
Življenje je nadvse zabavno…

Dan je potekal predvsem v luči dobro zanih Račk. Po tem sem kmalu ugotovila, da je to ubistvu tudi najboljša pesem za žuriranje, saj zagotovo spravi na plesišče skoraj vse obiskovalce žura.

Predvsem sem bila varuška, saj je tamala fasala nek virus in na veliko bruha in ima drisko. Vmes sem razbila kozarec in se udarila v vrata pomivalnega stroja 

Popoldne sem v hudem nalivju, med gromom in bliskom, požrtvovalno odnesla dva DVDja v knjižnico, si enega sposodila in plačala položnico na pošti (adijo 115€, adijo nov jogi). Ampak ubistvu sem bila vesela. Kot bi bila zaljubljena - saj ne, da nisem, ampak tole je bilo zagotovo nekaj drugega. Vsekakor pa je glavno samo to, da sem bila srečna.

Potem pridem domov, zvem, da imam jutri frizerja in tako bom obrnila novi list v življenju. Resnično ne bom več letala za tipi, ne bom več jedla sladkarij, začela bom delati trebušnjake in predvsem bom začela nazaj snemat. Motivacijo pa bom iskala v… naravi  :)  skupaj s Črtom.

Zanimivo je, kako sta se Črt in Pik navezala. Ko sem danes odšla po našega norca, ki je spet cel dan prečepel pri babiju, dediju ter seveda Piku, je seveda razvijal lovski nagon in po travniku iskal krte  :D  Piki pa (velik kot maček  :P  ) je spal na kavču. Ampak fora vsega je, da sta se čisto navezala drug na drugega in sta ubistvu prav lubosumna… Črt pa kaže tudi znake zaščitništva kot kak starejši brat  :P  Lahko rečemo samo… SLADKO!!!

Trenutno pa mi dogaja s temi račkami bolj kot ponavadi. Poslušam jih že celo večer, ura pa je zdajle 0:38. Nuša: “Ti si odvisna!” in tudi drugi so podobnega mnenja. Jaz pa se samo veselim ponovnega srečanja s sošolci v prihajajočih dneh… Še vedela nisem, da jih toliko pogrešam. In glede na to, da sem v PMSu, sem prepričana, da bom padla v jok. Da, spet 

Na koncu pa še zadevca, ki sem jo obljubila moji predragi Jasni  :*

PRISEGAM, DA BOM, KO SE BOVA Z JASNO PRVIČ VIDELE, SREDI PLANET TUŠA PELA IN PLESALA RAČKE.

Na dogodek z ljubeznijo vabljeni 

Z dopusta prišla živa in zdrava, polna energije (kao) in vsa nasmejana (ene 100x kao, ampak vredu…).

Vem, da nisem pisala že en teden, za kar se srčno opravičujem, ampak volja mi ni dopustila tega. Sicer me tudi sedaj nekaj jezi, ampak računamo, da se bo do začetka šole že pomirila.

Sicer sem v torek šla po nakupih in si celo kupila neko strašno “sexy” krilce, čeprav bo poletja kmalu konec.

V sredo pa smo se odpravili na dopust. Spet. S kom drugim kot z mojimi predragimi starši in še bolj drago sestro. No, izkazalo se je, da bo vseeno “žurka” (torej žurka za punce kot sem jaz - knjiga, sonce, rolanje in seveda… tipi  :)  ).

Naj se pohvalim, da sem v teh treh dneh prebrala kar 2 romana, še posebej sem se prerežala pri Dnevniku Bridget Jones, ki te omami predvsem zaradi svojih problemov, za katere pa resnično lahko izjaviš, da so večji od tvojih. Na srečo 

Da še rečemo kakšno hvalo sončku… Malce me je opeklo  :)  Dovolj, da je nošenje nedrčka resnično prava muka 

Rolanje je bilo seveda poglavje zase. Baje z rolanjem lahko lepo učvrstiš ritko in tako sem se poganjala in poganjala čez kamenčke in kamne, ure in ure, dokler… nisem skoraj umrla. Ampak imam kondicijo  :)  res, da ne veliko, pa vendar imam jo 

Fantje pa… mnjami… Zakaj so redarji in reševalci tako sladki??? In ugotovila sem, da padam na suhece v širokih kratkih hlačah, ki so poslikane z rožicami… Saj ne rabi imeti radiatorčkov (ubistvu to sovražim), ampak za gledat (beri: zijat in se slinit)… je pa to neki najboljšega. Saj pravijo, da gledat ni greh, če te pa fant dobesedno ignorira… si pa ne moreš pomagat  ;) 

P.S.: z nobenim nič ne bi imela, kar dokazuje naslednja zgodbna:

Ko sem se veselo rolala po svojih točno določenih krogih, je za mano pridirjal fant, me ustavil in začel nekaj klopotati v svojem jeziku. Končno sva se sporazumela in ja… bil je Italijan. In vsi vemo kako je z Italijani in njihovo angleščino. Resnično lahko zagotovim, da ne glede na to, da mi angleščna ne leži niti najmanj, jo znam bolje kot večina Italijanov  :)  (to, da sem 15 min razmišljala, kako se reče 15 po angleško, bomo pač milostno odpustili in pozabili  :P  ). No, gremo zdaj na bistvo. Vabilo na pijačo in biljard. Odbila. Ker sem zvesta. Ker jaz pač ne maram, da to dela fant meni (čeprav to dela, ampak vredu… v zvezi se veliko da in veliko popušča).

Tako sem torej ostala v hiši, gledla filme in se vseeno super mela…

Sedaj so Četežke že mimo… Čakamo na novi izziv… oz. mogoč ga že imamo. Ampak bomo malce počakali… Vsaj do novega leta